generic image

Na pragu pustolovščine

Verjetno nas ni malo takih, ki si želimo vsaj enkrat izkusiti napetih dogodivščin zunaj urbanega okolja, v divjini. Dež, blato in pesek, pa čeprav le na televizijskih ekranih med spremljanjem raznih tovrstnih podvigov, marsikoga potisnejo v sanjarjenje o robustnih terencih in svojih sposobnostih na preizkušnji. Volja in želje pa vendarle niso vse, potrebujemo še pravšnje vozilo in verjetno ni navdušenca, ki ne bi med prvimi pomislil na legendarne Land Roverje. Najmanjši in najmanj terenski v družini je freelander, ki je nedavno doživel rahlo prenovo in je kot nalašč za takšne in drugačne pustolovce.

Podaljšani rok trajanja

Po prenovi je freelander pridobil dobršno mero zrelosti. Najbolj opazne razlike so spredaj, dvojni žarometi so popolnoma novi in močno spominjajo na tiste pri za dve številki večjem range roverju, pa tudi njihova svetilnost je precej večja kot pri starih. Spredaj opazimo tudi več pokončnih linij, zadaj srečamo prav tako nove luči in drugačen odbijač. 4459 mm dolgi freelander je kljub majhnim spremembam dovolj svež in sodoben, da mu prehitre zastarelosti še nekaj časa ne bomo mogli očitati. Freelander je od tal oddaljen 199 mm, z najbogatejšim paketom opreme HSE pa zunanjo podobo dopolnjujejo 17-palčna aluminijasta platišča dimenzij »Tri Sport Evolution«, gumijaste obrobe vozila in strešni nosilci. Zaradi oglate oblike je preglednost iz vozila zelo dobra, bližnja srečanja z okolico pa zato bolj ko ne redka.

Dovolj prostora in uporabnosti

Za petvratno različico, s katero smo se družili, je značilen povišan zadnji del strehe, zato je prostora za glave na zadnji klopi dovolj. Sicer tudi v notranjosti v primerjavi s predhodnikom opazimo nekaj sprememb, čeprav kakovost materialov in izdelava še vedno ne zaslužita najvišjih ocen. Sicer pa se za odebeljenim in oprijemljivim volanom voznik dobro počuti, gumbi in stikala so velika in logično razporejena, le sedeži so ostali nekoliko prekratki. Stikala za dviganje in spuščanje stekel so po prenovi nameščena tam kjer smo jih vajeni, na vratih. Zanimiva posebnost je steklo na prtljažnih vratih, ki ga prav tako lahko spustimo. Voznik ima pred seboj nameščene velike okrogle merilnike, obrobljene s sivimi, aluminiju podobnimi obroči, dostikrat pa se sprašuje, kam z različnimi majhnimi predmeti. Razen polic v vratih in dveh »lukenj« za pločevinke na vrhu armaturna plošče ni kaj dosti drugih odlagališč, čeprav je sam prtljažnik s 546 oziroma 1319 litri radodaren. Potnike najdražji freelander razvaja z zmogljivim zvočnim sistemom znamke Harmon Kardon. S 240 W izhodne moči in izmenjevalnikom zgoščenk.

Stalni štirikolesni pogon

Podvozje s posamičnimi obesami spredaj in zadaj ter MacPhersonovimi vzmetnimi nogami je pripravljeno za teren in zato mehko nastavljeno, čeprav tudi na asfaltu solidno služi svojemu namenu, le da smo v ovinkih s hitrostjo zmerni. V nasprotnem primeru prihaja do močnega nagibanja in voznik hitro dobi neprijeten in nezanesljiv občutek. Čeprav freelander ni čistokrven terenski avtomobil, mu stalen štirikolesen pogon z viskozno sklopko omogoča dober oprijem tudi na razmočenem in blatnem terenu. Pri težjih vzponih in premagovanju kratkih in visokih grbin smo pogrešali reduktor, tudi zato, ker motorju predvsem v najnižjem območju vrtljajev premočno manjka navora, sicer pa o tem malce kasneje. Za vožnjo navzdol se pri Land Roverju lahko pohvalijo s sistemom HDC (Hill Descent Control), ki nas s pomočjo štirikanalnega protiblokirnega zavornega sistema varno spusti do cilja. S freelanderjem lahko vlečemo največ 1.800 kg.

Zaspanost v nizkem območju vrtljajev

Pod pokrovom našega freelanderja se je vrtel štirivaljni turbodizelski agregat z natanko 1951 kubičnimi centimetri, opremljen s tehnologijo neposrednega vbrizga po skupnem vodu. Motor zmore 83 kW ali 112 KM, na voljo pri 4.000 vrt./min, krivulja navora pa svoj višek 260 Nm doseže pri 1750 vrt./min. V teoriji je torej že zgodaj dovolj moči za brezskrbno vožnjo, v praksi pa se motor spodaj izkaže za podhranjenega, posebej, ko je treba premagovati zahtevnejši teren. Ko to mejo presežemo, motor solidno povleče in zagotavlja povsem solidne zmogljivosti, čeprav je ob tem tudi nekoliko glasen. 1.615 kg suhe teže do hitrosti sto km/h potisne v 13,2 sekundah in doseže 160 km/h. Povprečna poraba na preizkušnji se je vrtela okrog osmih litrov in pol, kar ob 59-litrski posodi za gorivo omogoča okoli 700 km vožnje. Ob tem petstopenjski ročni menjalnik solidno služi svojemu namenu, večjemu udobju pa je za doplačilo namenjena prav toliko stopenjska avtomatika.

Najmanjši land rover je tudi s ceno pravi Anglež

Freelander torej omogoča povsem spodoben vstop v svet terenskih vozil. Čeprav tistih najbolj pristnih »off-road« sposobnosti ne ponuja, se izkaže z uporabnostjo, dobro opremljenostjo, enostavnostjo in nenazadnje tudi s pravo značko na nosu. Prenova mu je prinesla dovolj svežine za še nekajletno življenje in povsem enakovredno kosanje z vse številčnejšo konkurenco. Ob tem mu verjetno še največ preglavic povzroča visoka cena, ki že v osnovi za petvratno različico s 1.8-litrskim bencinarjem znaša skoraj šest milijonov slovenskih tolarjev. Preizkušen freelander TD4 z najbogatejšim paketom opreme HSE pa je ocenjen na 7.671.083 SIT. Ob tem pa marsikoga mine…

Foto: Miloš Milač, Land Rover