Korak v pravo smer

Honda, Testi

Poznamo dvoje vrst hibridov: prave in »mehke«. S prvimi se je mogoče peljati neslišno le s pomočjo elektro motorja, pri drugih pa je elektrika le v pomoč bencinu. Med slednje sodi honda civic IMA, ki…

Poznamo dvoje vrst hibridov: prave in »mehke«. S prvimi se je mogoče peljati neslišno le s pomočjo elektro motorja, pri drugih pa je elektrika le v pomoč bencinu. Med slednje sodi honda civic IMA, ki ponuja najsodobnejšo, vendar komaj opazno tehnologijo. To ji pravzaprav štejemo v dobro, saj ljudje radi prisegajo na preverjeno. Ker so pri hondi zraven prišteli še zanesljivost in enostavnost, so prepričali tudi nas.

83 + 9 = 92 KM

Honda je pri pogonu civica IMA uporabila kombinacijo 1.3-litrskega bencinskega s 83 KM (doseže jih pri 5.700 vrt./min) in kompaktnega elektromotorja z 9 KM, ki med vožnjo po potrebi doda nekaj moči oziroma navora. Po drugi strani elektromotor med vožnjo brez plina in med zaviranjem deluje kot generator, ki polni 144-voltne Ni-HM baterije. Potniki to občutijo kot malce izrazitejše zaviranje motorja, ki pa ni moteče in se mu hitro privadimo. Baterije so skrite v naslonjalu zadnje klopi, takšna namestitev s seboj prinaša tudi slabosti, saj naslonjal ni možno zložiti. V praksi »elektrika« občutno prispeva svoj delež, civic IMA solidno vleče že pri nižjih vrtljajih, torej drugače, kot smo vajeni pri bencinskih motorjih s podobno prostornino. Ob dolgotrajnejšem pospeševanju efekt pojenja, poleg tega pa se baterije tudi hitro izpraznijo, čeprav se pri običajni vožnji ne zgodi, da bi shranjena energija pošla. Največjega bencinskega navora je za 119 Nm pri 3.300 vrtljajih v minuti, največja hitrost znaša spodobnih 177 km/h, pospeški do hitrosti sto km/h pa malce manj kot 13 s. Posebnost, ki je dobrodošla predvsem v mestni gneči je samodejno ugašanje motorja, ko zaustavimo vozilo in prestavimo v prosti tek. Takoj, ko se prestavna ročica zopet znajde v prestavi, se motor skoraj neslišno in brez motečih tresljajev sam zažene. Sistem deluje, če je zunanja temperatura nad dvema stopinjama celzija.

Kljub najnovejši pogonski tehnologiji klasična in malce dolgočasna zunanjost

Klasično ukrojena karoserija civica IMA dobro skriva tehnološke novotarije. Še več, zunanjost za razliko od konkurenčne toyote prius s skoraj futuristično obliko deluje zelo umirjeno. 4,48 m dolga limuzina je kljub temu dovolj sodobna, čeprav kompaktni avtomobili z limuzinskim zadkom v Evropi niso najbolj priljubljeni. Spredaj ima civic IMA nameščene žaromete pod prosojnim steklom, pod njimi zajeten odbijač, nizek pokrov motorja se nadaljuje v dokaj strmo vetrobransko steklo, zadek pa se konča z velikimi lučmi, ki se zajedajo v boke. Rob pokrova prtljažnega prostora, ki sprejme preskromnih 341 l, je oblikovan v majhen spojler, ki izboljšuje aerodinamiko.

Prostorna in solidno izdelana notranjost

V potniški kabini razen digitalnega kombiniranega instrumenta, ki poleg stanja goriva prikazuje napolnjenost baterij in režim delovanja elektromotorja, ni presenečenj. Če že je kakšno, potem zaradi zelo majhnega števila gumbov na sredinski konzoli, s katerimi zelo enostavno krmilimo zračenje. Kakovost materialov ni na ravni večjega accorda, vendar ti delujejo trpežno, pa tudi izdelava si zasluži kvečjemu pohvale, saj nikdar ni bilo slišati neprijetnih zvokov iz armaturne plošče. Ta je sorazmerno položna in nizka, kar daje notranjosti pridih prostornosti in neutesnjenosti. Sedi se relativno nizko, vendar na udobnih in solidno oprijemljivih sedežih, zato pa je volanski obroč nastavljiv le po višini. Za ta razred avtomobila dobro prosotrnost srečamo tudi na zadnji klopi, tako v dolžino, kot v višino. Razočarani smo bili le nad naknadno vgrajenim avtoradiem sicer znanega proizvajalca, tako zaradi podpovprečnega zvoka, kot tudi težavnega upravljanja s skoraj položnimi gumbi.

Udobna in predvsem varčna vožnja

Navkljub dejstvu, da civic IMA ni ravno športnik, ne moremo reči, da smo z njim slabo motorizirani. Hondini motorji se že po tradiciji radi vrtijo, čeprav se štirivaljnik pod njenim pokrovom bolje počuti pri nizkih vrtljajih. Tam je prijetno tih, pa tudi navora je zaradi asistence elektromotorja dovolj. Vozne lastnosti prav tako zaslužijo pohvalo, lega je kljub nagibanju v zavojih zanesljiva, avtomobil pa lahkoten in lepo vodljiv. Elektronskega nadzora stabilnosti ni, lepo pa bi ga bilo videti vsaj na spisku dodatne opreme. Podvozje je naravnano k udobju in tako dolge kot kratke grbine uspešno blaži. K dobremu občutku med vožnjo veliko pripomore neposreden in dobro oprijemljiv volanski obroč in nenazadnje tudi natančen petstopenjski ročni menjalnik. Hibridna honda je prijeten sopotnik tako v mestu kot na daljšem potepanju, obiski na bencinskih črpalkah pa redki. Povprečna testna poraba z nekaj več kot petimi litri goriva na sto kilometrov jo uvršča med najvarčnejše avtomobile z bencinskim motorjem, seveda v zadovoljstvo njenih lastnikov.

Skrb za naravo, pogojena z višjo ceno

Pri slovenskem uvozniku AC-mobil d.o.o. iz Ljubljane in pri pooblaščenih trgovcih hibridnega civica dobite za 5.099.000 SIT. Sprva je bila načrtovana cena skoraj za milijon višja, vendar so jo zaradi tega vladnega črtanja s spiska avtomobilov z olajšavo davka na motorna vozila, močno znižali. Seveda je bogata opremljenost ostala na prejšnjem nivoju, zajema pa med drugim štiri varnostne blazine, platišča iz lahke litine, usnjene športne sedeže, samodejno klimatsko napravo, ABS z EBD in alarmni sistem. Honda je s civicom IMA pokazala, da se pri hibridnih avtomobilih ni potrebno odpovedati uporabnosti in dobrim voznim lastnostim, skeptike pa brez težav prepriča tudi osemletna garancija (160.000 km) na celoten sklop električnega pogona. V prihodnje lahko pričakujemo vse več takšnih okolju prijaznih vozil in prav je tako. Saj veste, s količino pada cena! 

Foto: Miloš Milač, Mitja Koželj