Volvo XC90 je skandinavski odgovor na bavarskega X5 in mercedesa ML, a je z dolžino natanko 4,8 metra precej večji od njiju. Za razliko od njiju ponuja tudi možnost dodatnih dveh sedežev v prtljažnem prostoru, skupaj torej sedem. Po tej plati lahko tako volva XC90 uvrščamo skoraj že med enoprostorce, vsekakor pa med luksuzne terence z vonjem po njih.

Turbodizel zadostuje, a ni športnik

Volvo XC90 T6, različico z bencinskim motorjem smo pred nedavnim že preizkusili, sedaj pa smo testirali tudi dizelsko gnanega brata. 2,4-litrski petvaljni turbodizel z največjo močjo 163 KM pri 4.000 vrtljajih in največjim navorom 340 Nm pri 1.750 vrtljajih na minuto ob skoraj dve toni težkem vozilu ne nudi ravno športnih zmogljivosti. S pospeškom od nič do sto kilometrov na uro v 12,3 sekunde in največjo hitrostjo 185 kilometrov na uro je volvo XC90 D5 sicer solidno motoriziran, kaj več pa od njega ne smete pričakovati.

Avtomatski menjalnik z le štirimi stopnjami

Sicer pa sama duša dizelskega motorja dobro pristoji luksuznemu terencu, obenem pa je tudi poraba goriva, ki se je na testu gibala okoli 11 litrov plinskega olja na sto kilometrov, povsem sprejemljiva za tak avtomobil. Moč se na vsa štiri kolesa prenaša preko avtomatskega štiristopenjskega menjalnika, ki je dovolj uglajen in obenem tudi dovolj hiter, res pa je, da imajo konkurenti stopnjo več. To je tudi razlog, da se sicer velika prožnost motorja med vožnjo ne pride toliko do izraza, kot je to pričakovali s podatkov na papirju.

Volvo XC90 ni pravi terenec

Volvo XC90 se dobro počuti na cesti, pa tudi kakšno plezanje na robnike oziroma vožnja po slabših oziroma makadamskih ali celo kolovoznih poteh mu ne dela večjih preglavic. Vendar vseeno ni pravi terenec, saj ni opremljen niti z reduktorjem vrtljajev niti z zaporami diferencialov. Elektronsko krmiljen štirikolesni pogon AWD je opremljen z viskozno haldex sklopko, pomaga pa mu elektronski sistem za zagotavljanje stabilnosti DSTC.

Prepoznavna zunanjost

Oblikovno je tudi največji volvo zvest hišni prepoznavnosti. Dve izraziti gubi v obliki črke V se od sprednje maske preko motornega pokrova pneta proti vetrobranskemu steklu, tako da so blatniki nad sprednjimi kolesi precej nižji, kar optično še razširi celoten avtomobil. Odbijači so na najbolj izpostavljenih mestih odeti v črno plastiko, prav tako tudi obrobe kolesnih izrezov, bočne zaščitne letve, vratne kljuke in vzvratna ogledala. Vrata prtljažnega dela se odpirajo v dveh delih, zgornji del se dvigne navzgor, spodnji pa se spusti navzdol in tako ustvari ravno nakladalno površino. Pokončne zadnje luči se prelivajo v napete boke in tako tvorijo značilno hišno obliko, prvič uporabljeno pri volvu S80.

Udobna in prostorna potniška kabina

Potniška kabina nudi obilo prostora in se ponaša z luksuznimi materiali, foteljasti in izdatno nastavljivi sedeži pa so po robovih odeti v usnje. Armaturna plošča je tipično volvova, s široko in položno sredinsko konzolo, ki je dobesedno nabita z najrazličnejšimi stikali, vse od gumbov klimatske naprave do številčnice telefona. Merilniki so veliki in pregledno berljivi, prav tako zaslon potovalnega računalnika. Pohvaliti velja tudi dobro ergonomijo, kvaliteten audio sistem z dvanajstimi zvočniki ter dovolj odlagalnih mest za drobnarije.

Najcenejšega XC90 poganja turbodizelski motor

Volvo XC90 D5 v Sloveniji velja 11,67 milijona tolarjev, kar je pol milijona manj od različice 2,5T in več kot tri milijone manj od precej zmogljivejše bencinske različice T6. Tudi kasnejši stroški goriva in zavarovanj so nižji, zmogljivosti turbodizelskega motorja pa tudi povsem ustrezajo značaju avtomobila. Ne nazadnje je volvo XC90 luksuzni terenec in ne športnik.

Foto: Mitja Koželj