Veliko električne pomoči
Električno pomičnih stvari je na tem avtu kar nekaj. Od standardno pomičnih ogledal in bočnih šip (mimogrede, vsa stekla imajo avtomatsko odpiranje in zapiranje ter varovalo zoper priprtje okončin) do električno pomičnih vseh treh (3) srešnih oken in, največje presenečenje naključnih mimoidočih, elektično odpiranje zadnjih bočnih drsnih vrat. Ta vrata lahko odprete z daljinskim upravljalcem, z gumboma nad notranjim ogledalom, z gumboma na “B” stebričkih ali s preprostim “pokljukanjem” na zunanjo ali notranjo kljuko. Na odpiranje ali zapiranje vrat vas opozori diskretno piskanje. Če se med vrati pri zapiranju pojavi ovira, elektronika to zazna in prekine proces zapiranja. Prstov pa vseeno ni prav dobro pozabiti med vrati. Kljub varovalnem sistemu zna dobro boleti!
Pripnite se, speljali bomo
se mi je utrnilo, ko sem zagnal 2.2 litrski turbodizelski motor. Ne me razumeti narobe! Motor ne zganja kakšnega “letelskega” hrupa! Nasprotno, kljub svoji dizelski zasnovi je v potniški kabini kulturno tih. Malo več dizelske glasbe se sliši zunaj. Če bi šel s C8 po gospode na letelišče, bi jih raje pričakal z ugasnjenim motorjem. Nekaterim dizelsko roprtanje pač ni všeč. Je pa motor med vožnjo zelo limuzinski. Največja moč, ki jo je sposoben razviti je 128 konjskih moči pri okroglih 4000 vrtljajih motorne gredi na minuto. Bolj obetajoč je navor, ki ga je za 314 Newton-metrov pri 2000 vrtljajih na minuto. K takim rezultatom veliko pripomore garrettov polnilnik na izpušne pline s spremenljivo geometrijo lopatja turbine in največjim pilnilnim tlakom 1.1 bar. Pustimo teorijo! V praksi se izkaže, da motor solidno premika okrog 1.8 tone težak voz. Tovarna obljublja pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 12.6 sekunde in največjo hitrost 182 kilometrov na uro. Zakonsko omejeno hitrost na naših avtocestah C8 doseže z lahkoto. Tudi tja do 160 kilometrov na uro je vožnja udobna in skorj neslišna. Le poraba drastično poskoči. Na testu se je ustavila pri dobrih desetih litrih na 100 prevoženih kilometrov. Res pa je, da je bilo veliko testnih kilometrov nabranih v mestu, kjer se C8 zaradi svoje velikosti ne počuti ravno domače. Čisto drugače se počuti na avtocestah. Spodobno zmogljiv motor, udobni sedeži, dosti prostora za potnike, tempomat in avtomatska dvokanalna klimatska naprava naredita pot neutrujajočo.
Voznik je “car”
Kot voznik sem se v C8 počutil zelo dobro. Sedi se malo višje kakor v “navadnem” avtomobilu, da je pregled nad dogajanjem na cesti zelo dober. Zunanja vzvratna ogledala so velika, da je tudi preglednost nazaj solidna. Malo me je motilo, da izza volanskega obroča ni bilo videti, kje se prednji konec vozila začne oziroma konča. Treba si je pač izostriti čut za dolžino, da ne pride do kakšnih bližnjih srečanj z ovirami. Parkiranje ritensko je dokaj enostavno. Testni C8 je imel parkirne senzorje, ki so zaznali tudi drog prometnega znaka. Paziti je toraj treba le na širino vozila, na dolžino pazi elektronika. Tudi rajdni krog je dovolj majhen, da pri parkiranju ne izpadeš največji “štor”. Komandne ročice so pri roki. C8 s tako opremo je imel kar štiri obvolanske ročice. Dve sta standardni pri skoraj vseh avtomobilih, “nestandardni” pa sta bili ročici za “daljinsko” upravljanje avtoradia in tempomata.
Merilniki na sredini armaturne plošče
Zadnje čase opažam, da čedalje več proizvajalcev merilnike vgrajuje tako, da lahko vsi potniki vidijo, kako hitro se premikajo. Je taka namestitev dobra? Kakor za koga in kakor kdaj. Mene ne moti. Na začetku je malo prazno pred volanom, potem pa se hitro navadim pogledovati na sredino. Malo zoprno je sicer voziti (recimo) taščo (naj mi vse tašče oprostijo), ki ti ob vsaki najmanjši prekoračitvi dovoljene hitrosti očita, da se je hočeš znebiti. Merilniki v C8 so dovolj preprosti in pregledni. Ponoči so osvetljeni v zeleni barvi, da rdeči kazalci pridejo lepo do izraza. Tudi dovolj informacij nudijo. Za kaj več je tu še potovalni računalnik, ki si deli prikazovalnik z radiem, upravlja pa se ga z gumbom na desni obvolanski ročici. Pred voznikom je le obokan nadstrešek z obilico kontrolnih lučk in števcem prevoženih kilometrov. Tam, kjer bi bili pri klasični postavitvi merilniki, je prostor našel predal.
Predalčkov in predalov ne manjka
Predala pred sovoznikom sta dva. Prvi je na vrhu armaturne plošče, drugi pa je na klasičnem mestu, je precej velik in osvetljen, notri pa je tudi izmenjevalnik zgoščenk. Priročno! Eden manjših predalčkov je pri prestavni ročici in izgleda kakor pepelnik. Pa se izkaže, da je peplnik drugje! Pod pepelnikom pa je ogromen, hlajen predal, ki sprejme do štiri pločevinke ali plastenke s pijačo. Nekaj uporabnega odlagalnega prostora je še na vseh vratih. Z drobnarijami torej ni težav. Kaj pa z večjimi kosi prtljage? Odvisno od števila potnikov v vozilu. Če je potnikov šest, ja prtljažni prostor dokaj majhen. Prtljago sicer lahko naložite na prehod med sedeže, vendar vam varnosti v prid to odsvetujem. Pri ostrem zaviranju ali, bog ne daj, nesreči lahko dobite v glavo zajeten kos prtljage z dokaj veliko hitrostjo. V takem primeru vas ne zavarujejo niti varnostne blazine, niti varnostne zavese po celi dolžini vozila, ki jih ima C8. Vkolikor ne prevažate šestih oseb, se da prtljažni prostor povečati z zlaganjem odvečnih sedežev in C8 lahko postane malodane dostavnik.
Tehnika in izdelava
Najslabši del vozila je menjalnik. To zapišem brez kaknčka slabe vesti. Menjalnik ima sicer zelo dobro izračunana razmerja posameznih prestav, vendar so gibi prestavne ročice predolgi in slabo definirani. Rado se zgodi, da namesto iz prve v drugo prestavite v četrto prestavo. Podvozje je naravnano na udobje, vendar je še vedno dovolj trdo, da si lahko privoščite kakšen malo hitrejši ovinek. Vozilo se sicer nagne, vendar kar zgledno leži na cesti. Bolj udobju so namenjene tudi dokaj visoke pnevmatike dimenzije 215/65 na zalih, 15-palčnih litih platiščih. Skoraj vsa električna pomagala so kljub 20000 prevoženim kilometrom testnega Citroëna delovala brezhibno. Sem ter tja je zatajil električni pomik stekla v zadnjih desnih vratih. Težava je bila v zapacanih konektorjih na desnem “B” stebričku, ki sem jo odpravil kar sam s krpo prepojeno s “kontakt sprejem”. Tak sistem spojev elektrike je pred leti nagajal tudi v fiatovih Tipih. Napaka sicer ni velika, vendar se da skoraj zagotovo pogruntati kakšen drugačen sistem.
Ni za fižolovke prevažat!
Citroën C8 2.2 HDi 16V Exclusive Captain Chair ni med cenejšimi vozili. Osnovna cena za ta model znaša 8,3 milione slovenskih tolarjev. Z nekaj doplačilne opreme znate zanj odšteti blizu 9 milionov SIT-kov. Za družinski proračun kar veliko. Če ste oče (ali mati) štirih otrok bi vam tak avto prav prišel. Vendar za prevažanje otrok in žene (ali moža) usnja na sedežih ne potrebujete. Tako opremljen C8 je bolj primeren za prevažanje uglajenih gospodov, katerih zadnjica je razvajena na tak luksus.
Besedilo: Tomaž Novak
Foto: Miloš Milač
Z desnega sedeža Citroena C8
Ob pogledu na udobne usnjene sedeže in prostornost, ki jo daje Citroen C8, mi je bilo kar malo žal, da s šoferjem na vožnjo po Gorenjski, ki je nudila čudovite poglede na zasnežene hribe, nisva povabila še koga. Potovalnik s svojo exclusiv-no opremo nudi vsem šestim potnikom udobno vožnjo z dobro prilegajočimi sedeži, prostora za noge pa je toliko, da lahko med vožnjo tudi potelovadiš in tako prihraniš čas namenjen postankom na morebitnih daljših potovanjih. Kot voznici (ženski) mi je bil zelo povšeči zvočni signal za lažje parkiranje, ki se je vključil, ko se je avto približal oviri. Z menjalnikom nisva bila kompatibilna, pač pa me je navdušil lahkoten volan, ki je nudil tudi prijeten oprijem. Sredinsko vzvratno ogledalo je majhno, skoraj neuporabno, pač pa sta stranski zložljivi ogledali omogočali dober pogled na dogajanje zadaj. In še nekaj samo za dekleta – svoj make up boste v Citroenu C8 lahko opravile tudi v mraku, kajti ogledalce na senčniku ima lučko. Še P.S. za užaljene fante: Motor je dobro zvočno izoliran, tako da lahko pripravite nežno glasbo za svoja dekleta.
Metka Zabukovec
Namesto limuzine
Anže Jamnik, novinar
Citroën C8 v svoji najbogatejši različici opreme, Executive Captain Chair, nudi vsaj toliko če že ne več udobja kot najbolj luksuzne limuzine. Šest posamičnih sedežev, izdatno oblazinjenih z usnjem, električno pomičnih v vse smeri in vsak s svojimi naslonjali za roke se izkažejo kot ena izmed najbolj udobnih alternativ potovanja z avtomobilom. 2,2-litrski turbodizelski motor, ki je bil vgrajen v testnem C8, se izkaže z dobrimi zmogljivosti in uglajenim delovanjem, čeprav pri večjih potovalnih hitrostih poraba goriva precej naraste, kar gre pripisati visoki enoprostorni karoseriji.
Citroen C8 – Dom, ki ga odpeljete s seboj
Mitja Koželj, novinar
Citroen C8 se ponaša z dobro lego na cesti, zato nikakor ne moremo govoriti o nerodnem in gugajočem se kombiju. Njegova lega je dolgo nevtralna, le pretiravati ne smemo. Plačilo za to je nekoliko trše vzmetenje, ki posredno nekoliko bolj »trese« potnike. Avtomobil je sicer kot naročen za vse tiste, ki potrebujejo obilo prostora, ki pa pri C8 ni le volumen sam po sebi, temveč udobna in funkcionalna soba na kolesih. Kamorkoli že greste z njim, povsod ste vsaj deloma doma. Celotno podobo zaokrožuje prepoznavna in lična oblika, ponekod pa tudi nekoliko površna izdelava.
Miloš Milač, urednik
Četvorčki so me navdušili že lani, ko so nas uniformirani vozniki prevažali po sejmišču pariškega avtomobilskega salona. Francozom je zopet uspelo ogromen potniški prostor zapakirati v lično in privlačno karoserijo in hkrati ustvariti tudi privlačno in udobno vzdušje v kabini. Skratka C8 je prijeten avto, še zlasti v različici CC, ki razvaja s posameznimi sedeži. Luksuz je tu na prvem mestu, tehnika žal na zadnjem, kar pomeni, da se tudi v C8 menjalnik zatika, da plastika neugledno škripa in, da so njeni stiki nenatančni. Glede varnosti pa brez pripomb, Euroncap je tudi C8 dodelil pet zvezdic.
