Športnik po duši zna biti tudi udoben

Testi, Toyota

Toyota celica 1,8 VVTL-i TS je na testu prijetno presenetila s svojo čistokrvno športno dušo in obenem z radodarnim prostorom v notranjosti. Celica je lahko privlačen kupe s športnim navdihom, ki v kabini ponuja za…

Toyota celica 1,8 VVTL-i TS je na testu prijetno presenetila s svojo čistokrvno športno dušo in obenem z radodarnim prostorom v notranjosti. Celica je lahko privlačen kupe s športnim navdihom, ki v kabini ponuja za tovrstne avtomobile tudi nadpovprečno udobje, lahko pa je tudi odločen športnik. Takrat vam srce po žilah poleg krvi začne črpati tudi precejšne količine adrenalina.

Dva režima delovanja motorja

Največji delež k temu prispeva odličen motor, spredaj prečno vgrajen atmosferski 1,8-litrski vrstni štirivaljnik. Že v nizkem območju vrtljajev ne skopari z navorom, največ pa ga je za 180 Nm pri 6.800 vrtljajih na minuto, kar povsem zadostuje za dinamično vožnjo. Največjo moč 192 KM doseže pri 7.800 vrtljajih motorne gredi, takrat pa s celico vstopite v nov svet. To omogoča Toyotin sitem prilagodljivega krmiljenja ventilov VVTL-i. Že pri vrtljajih do številke 6.000 je celica povsem solidno motorizirana, nad to številko pa do 8.200 vrtljajev pa je preskok v moči tak, kot da bi začel delovati turbinski polnilnik. Poraba goriva se giblje od umirjenih 8 do preko 15 litrov bencina na sto kilometrov, oziroma dinamično testno povprečje 10,5 litra na sto kilometrov.

Menjalnik bi bil lahko za odtenek hitrejši

Zaradi dobrega podvozja in pogona na sprednji kolesni par je obnašanje avtomobila predvidljivo in vožnja nezahtevna. Želeli smo si le nekoliko zmogljivejših zavor, saj so na testu po večkratnem močnem zaviranju kazale znake popuščanja. Šeststopenjski menjalnik zahteva pri menjavanju prestav precejšnjo natančnost, obenem se včasih rad tudi zatakne, pa tudi ročica je nekoliko predolga. Prestavna razmerja so dobro izračunana, le razdalja med prvo in drugo prestavo je malenkost predolga, tako da vam ob hitrem športnem pospeševanju ob menjavanju prestave tod vrtljaji lahko padejo pod številko 6.000. Sicer pa celica TS od nič do sto kilometrov na uro pospeši v 7,4 sekunde, kazalec pa se ustavi pri številki 225.

Sistema VSC ni mogoče izklopiti

Celica TS je tudi popolnoma varnostno opremljena, od štirih zračnih blazin ter protiblokirnega zavornega sistema ABS do elektronike proti zdrsu pogonskih koles (TRC) in za zagotavljanje stabilnosti vozila (VSC). TRC je mogoče izklopiti, medtem ko sistema VSC ne, tako da že vsak poskus vožnje na počez ukroti elektronika in s tem odvzame nekaj vozniških užitkov. Sicer pa podvozje zagotavlja dobro lego na cesti, a zaradi svoje športne čvrstosti tudi precej tresljajev s cestišča prenese na potnike. Platišča so le 16-palčna, zato smo si za še boljšo lego na cesti in za boljšo trakcijo želeli še kakšen palec ali dva več v njihovem premeru, kar pa bi poslabšalo udobje.

Nadpovprečna prostornost, a kljub temu športno vzdušje v kabini

Potniška kabina je glede na samo zasnovo avtomobila radodarna s prostorom. Voznik se za volanom ne počuti utesnjeno, kljub temu pa so razdalje med nastavljivima sedežem in volanskim obročem ter aluminijastimi stopalkami in prestavno ročico v pravem športnem razmerju. Sedeži so dobro bočno oprijemljivi, na zadnjih dveh pa je tudi dovolj prostora za dva ne najbolj zahtevna potnika. Pohvaliti velja tudi veliko število uporabnih odlagalnih mest za drobnarije, pozitivno oceno pa si zaslužita tudi prtljažni prostor s 365 litri in zmogljiva klimatska naprava.

Ostre oblikovne poteze so stvar okusa

Karoserija je oblikovana v ostrih potezah. Sprednji odbijač se nadaljuje v spojler pod njim v stilu formule 1, kar daje celici športno strupen izgled. Bočna linija se proti zadku dinamično dviguje, kupolasta streha pa se proti zadnjemu delu kupejevsko spušča. Zadnje steklo je veliko, zadek pa kratek in visok. Zaznamujejo ga razpoznavne zadnje luči. Tudi sprednji žarometi so oblikovno razpoznavni in zaradi ksenonske tehnologije dobro osvetljujejo cesto ponoči. Samosvoja oblika je stvar okusa, vsekakor pa je zaradi nje celica na cesti razpoznaven avtomobil.

Toyota celica 1,8 VVTL-i TS stane 7,62 milijona slovenskih tolarjev

Toyota celica 1,8 VVTL-i TS se je na našem testu izkazala kot športni avtomobil, s katerim se da zelo hitro peljati tudi skozi ovinke, a do vrhunskih tovrstnih vozniških užitkov mu manjka tista pika na i. Pogrešali smo natančnejši menjalnik, zmogljivejše zavore in možnost izklopa elektronike. Sicer pa je celica TS dober športni avtomobil, ki poleg solidnih zmogljivosti nudi tudi nadpovprečno prostornost in udobje v potniški kabini. V Sloveniji jo lahko dobite za 7,62 milijona tolarjev, kar pa sploh ni malo denarja. Res pa je, da zraven sodi tudi splošna garancija tri leta oziroma do 100 tisoč kilometrov, kar sploh pri takem avtomobilu ni zanemarljiv podatek.

Foto: Miloš Milač

 


 

KOMENTAR: Hitra vožnja je njena strast

Mitja Koželj, novinar

 

 

Celica je kljub svoji športni naravi zelo praktičen avtomobil. Razvojniki so mislili na kup podrobnosti in vgradili lepo število odlagalnega prostora tako v prtljažniku, kjer najdemo dodatne predale v dnu, kot tudi v potniški kabini. Ta ponuja dovolj prostora za dva, ki sedita zelo nizko na velikih in čvrstih sedežih. Kljub temu, da je natančen in neposreden volan nastavljiv le po višini, ni težko najti dobre sedalne pozicije, le prestavna ročica športno grobega menjalnika je za moj okus nekoliko previsoka. Kakovost izdelave je japonsko značilno na visoki ravni, podobno lahko pričakujemo tudi od tehnologije. Podvozje je čvrsto in vseskozi posreduje informacije o cestišču, zato celici prija dinamična in športna vožnja, umirjeno križarjenje pa ne sodi v njen repertoar.