Citroen C3 sodi v razred majhnih avtomobilov, med katerimi se na slovenskem trgu bije hud boj za čim večji kos tržne pogače. Po tehnični plati Citroen C3 SX 1,6i 16V ne izstopa iz konkurence, zato pa je oblikovno privlačen in eden od tistih avtomobilov z dušo oziroma tisto piko na i, ki je pri konkurenci razen izjem bolj ali manj medla. Svoje je dodala tudi barvna kombinacija testnega avtomobila, črna zunanjost ter svetla in razkošna notranjost.
Razpoznavna, okrogla oblika
Dekletom oziroma damam je Citroen C3 luštkan, seksi, cortkan in še kakšen kompliment bi se našel, pa tudi moški del prebivalstva ne more skriti svojih simpatij do njegove zunanje oblike. S svojimi oblinami in oblinami na praktično vsakem delu karoserije C3 morda res spominja na legendarnega spačka in marsikateremu se utrne spomin na študentska leta in na takrat, pa tudi še sedaj kultnega spačka. Sama stranska silhueta je praktično sestavljena iz dveh polkrožnih oblik, ena se ujema z linijo strehe, druga pa tvori pokrov motorja. Polkrogi obkrožajo tudi blatnike ter tako avtomobilu dajejo bolj poudarjen videz. Tudi linija dvojih bočnih vrat na vsaki strani je speljana v samih okroglih oblikah in tako celotna zunanja oblika Citroena C3 deluje mehko, prijazno in zaobljeno, kot kapljica jutranje rose. Spredaj na režah za zajem hladilnega zraka kraljuje velik Citroenov znak, celostno podobo sprednjega dela pa zaokrožujejo velike luči. Zadek je prav tako zaobljen kot ves avtomobil, zadnje luči pa se lepo vklapljajo v zadnji del avtomobila in oblikovno ne izstopajo iz padajoče okrogle linije. Poleg že omenjenih poudarjenih blatnikov pa odrasel izgled avtomobila poudarjajo tudi veliki odbijači.
Razkošna notranjost, kvalitetna izdelava
Kupolasta streha obljublja v notranjosti veliko prostora v višino in res je tako. Sprednji sedeži se poleg tega ponašajo tudi zadostnim vzdolžnim pomikom, tako da je dovolj prostora rudi za noge. Le-tega utegne zadaj zmanjkati, tudi ob ne popolnoma nazaj potisnjenih sprednjih sedežih, pa tudi ob medosni razdalji 246 cm ne gre pričakovati prostorskih čudežev. Notranjost testnega C3 je bila odeta v kombinacijo usnja in blaga v bež barvi, sprednji sedeži pa se lahko pohvalijo z udobnostjo ter dobrim bočnim oprijemom. Če že usnje ne meji na razkošje, pa so to gotovo nasloni za roke. Vendar se le-ti v mestni vožnji (beri: pogosto menjavanje prestav), kjer se Citroen C3 tudi najbolje počuti, ne izkažejo za uporabne, saj vozniku močno otežujejo dostop do prestavne ročice in ročne zavore. Dvobarvna armaturna plošča je sicer is trde a kvalitetne plastike v enaki barvi kot usnjeno oblazinjenje ter v črni barvni kombinaciji. Oblikovno še najbolj izstopajo okrogle reže za zračenje v barvi aluminija. Kljub nenavadni zasnovi so se na testu izkazale za uporabne in začeli so jih posnemati tudi nekateri drugi proizvajalci. Barvno jih dopolnjujejo notranje kljuke na vratih. Volan je tipično Citroenovski, velik in tanek, a zadovoljivo natančen. Na sredinski konzoli je v testnem avtomobilu kraljeval radijski sprejemnik z CD izmenjevalcem za šest zgoščenk, upravljati pa ga je moč tudi z obvolansko ročico. Drugače pa celoten audio sistem s šestimi zvočniki razočara malce zahtevnejše poslušalce, vsaj s kakovostjo predvajanja nizkih tonov. Prtljažnik je s prostornino 305 litrov solidno velik, mogoče pa ga je povečati na 1.310 litrov s prevračanjem deljivega naslonjala zadnje klopi.
Bogata oprema testnega avtomobila
Črki SX označujeta bogato serijsko opremo. Na varnostnem področju obsega štiri zračne blazine in protiblokirni zavorni sistem ABS. V pomoč je tudi ojačevalnik zavorne sile, tako da je zaviranje res učinkovito. Stranska tonirana stekla in vzvratna ogledala pomika elektrika, testni Citroen C3 pa se je ponašal tudi z že prej omenjenim usnjenim oblazinjenjem notranjosti in radijskim sprejemnikom ter klimatsko napravo. Za pomoč pri vzvratni vožnji je mogoče dokupiti tudi tipala za določanje oddaljenosti avtomobila od ovire, a se da tudi brez njih kljub zaobljenemu zadnjemu steklu določiti do kod sega zadnji konec avtomobila. V notranjosti je veliko odlagalnih mest za najrazličnejše drobnarije. Tudi voznik in sopotnik imata vsak pod svojim sedežem vgrajen priročen predal.
Zmogljiv motor, premehko podvozje zanj
V testnem Citroenu C3 SX 1,6i 16V se je vrtel 1,6 litrski bencinski motor s po štirimi ventili na valj. Motor predstavlja vrh ponudbe, razvije pa največjo moč 110 KM ter 147 Nm največjega navora. To zadostuje za največjo hitrost 198 kilometrov na uro, pospešek z mesta do številke 100 pa traja 10,6 sekunde. Ob tem je poraba goriva solidna, saj se giblje med 5,2 in 8,6 litri goriva na 100 kilometrov oziroma v povprečju testa 6,9 litra. Motor se rad zavrti tudi v višje vrtljaje, a žal tu ne postreže s kakšnim konkretnejšim zvokom temveč vseskozi ostaja uglajeno tih. Pogonski agregat obljublja dobre zmogljivosti, a za kakšno športnejšo vožnjo je podvozje premehko. Po francoski tradiciji je naravnano bolj na udobje in tod se izkaže kot učinkovito. Ob pretiravanju v ovinku je obnašanje avtomobila predvidljivo, saj najprej zdrsne prednji konec, a ga je z dodajanjem volana in odvzemanjem plina brez težav moč usmeriti v želeno smer. Menjalnik si ne zasluži posebne pohvale, saj se za kaj več kot dinamično vožnjo preveč zatika. Tudi sama ročica menjalnika oblikovno nekako ne paše v celostno arhitekturo notranjosti. Testni C3 je bil obut v petnajst palčna lita platišča, ki dodobra zapolnijo blatnike, nanje pa so bile nataknjene nizkopresečne pnevmatike s solidnim oprijemom.
Cenovno ugoden, a ne poceni
V celoti se je Citroen C3 SX 1,6i 16V tako na testu izkazal kot dober avtomobil, ki ga zaznamujejo nekatere Citroenove posebnosti. Pohvaliti velja predvsem domiselno obliko, sicer pa je to stvar osebnega okusa in konec koncev imajo vsake oči svojega malarja. Ob tej izbiri motorja bi si morda zaželeli čvrstejše podvozje, zato pa je opremljenost in kvaliteta izdelave dokaj visoko. Citroen C3 SX 1,6i 16V razveseljuje tudi s pošteno ceno. Sicer po vzoru legendarnega spačka to ni več avtomobil za študente s plitvimi žepi, a je cena 2.555.000 slovenskih tolarjev vseeno ugodna. S toliko dodatne opreme, kot je bila vgrajena v testnem avtomobilu (usnje, klima…), pa nekaj več kot 3,1 milijona tolarjev.
Foto: Miloš Milač
KOMENTAR: Tudi C3 je tipičen francoz
Mitja Koželj, novinar
Za potnike v Citroenovem malčku je poskrbljeno zelo različno. Voznik in sovoznik imata tako za glavo, kot za noge dovolj prostora, k temu psihološko pripomore tudi nekoliko odmaknjena dvobarvna armaturna plošča. Precej slabše se potnikom godi na zadnji klopi, kjer hitro zmanjka prostora za kolena. Notranjost na splošno daje dokaj plastičen videz (posebej obloge vrat), dobra stran pa so številni odlagalni prostori. Hvalo si zasluži uravnovešeno podvozje, ki kljub utrjenosti še vedno ponuja nekaj tradicionalno citroenovskega udobja.
