generic image

Mali karavan je športnik št. 1

A3 je končno postal nekaj več kot prestižnejši, športnejši in predvsem dražji golf. Dodatna pločevina na zadku, zunanjost, ukrojena po merilih večjih audijev ter ime sportback v rojstnem listu obljubljajo drugačnost. Je to vse res, ali pa so pač v Ingolstadtu prebrali najaktualnejše bukve o tržnih nišah in se vprašali, kaj pa če…? Lahko rečem, da drži eno in drugo in da Audi to pač obvlada. Komu drugemu pa gre pripisati zasluge za aktualizacijo karavanov, ki so se iz nekdanjih malone tovornih avtomobilov prelevili v zapeljive športnike?

Dodatni dolžinski centimetri le na račun previsov

A3 sportback prinaša v svojo družino drugačnost, ki jo poudarjajo predvsem nova »singleframe« maska motorja, zaradi katere ga hitro zamenjamo za katerega od drugih predstavnikov iz Audijevega hleva, in razpotegnjene zadnje luči, ki jih nosi tudi novi A4 avant. Čeprav je novinec v dolžino zrasel za 83 mm in je njegova postava s tem pridobila na eleganci, je njegovo medosje ostalo enako. Tudi mali »avant« seveda ni namenjen tovorjenju, saj je kapaciteta sicer lahko dostopnega prtljažnika v primerjavi s trivratnim A3 večja le za 20 l (370 l), v ničemer pa se od slednjega ne razlikuje po uporabnosti. Prostora željnega lastnika pričaka le deljiva zadnja klop, to pa je tudi vse, saj sedalnih površin ni mogoče preklopiti in s tem doseči kolikor toliko ravne nakladalne površine. Prtljažnik A3 sportbacka ponuja največ 1120 litrov volumna.

Nadpovprečna izdelava je “understatement”

Čeprav se potniški del kabine ne more pohvaliti z razkošjem prostora, je centimetrov v dolžino in širino povsem dovolj tudi za družino z mlajšim naraščajem. Toda njegov značaj si želi več kot to. Ne smemo pozabiti, da A3 sportback cilja predvsem na mlade in dinamične kupce, ki pri kakovosti in stilu niso pripravljeni sklepati kompromisov. Nočem biti preveč romantičen, toda, že prvi pogled v potniško kabino nam odkrije prav to. Minimalizem, odlični materiali, odsotnost kakršnegakoli kiča in ljubezen do podrobnosti so stvari, ki danes nekaj pomenijo. Splošno temno barvo prekinjajo okusni aluminijasti dodatki, avtomobil kljub temu nikakor ne deluje hladno. Najbolj očitna novost pri malem karavanu je oblika volanskega obroča, ki spominja na masko motorja, ostalo po večini ostaja pri preverjenem. To tudi pomeni, da tisti z daljšimi nogami, še vedno malce negodujemo zaradi sorazmerno širokega spodnjega dela sredinske konzole, kar je sicer z vidika uporabnega odlagalnega mesta priročna rešitev. Dostop do zadnje klopi je kljub kratkim vratom enostaven, zadnji potniki lahko svoja stopala porinejo globoko pod sprednja sedeža – če ta seveda nista nastavljena prenizko.

Lahkotnost in vodljivost

Najbolj pristni občutki med vožnjo se seveda začnejo in končajo za volanom. Ta je naravnost odličen, med hitrejšo vožnjo po avtocesti je primerno neobčutljiv, v ovinkih pa lahkoten in izjemno neposreden, kar pri vozniku zbuja že kar nekakšno obliko fetišizma. V cestnem plesu briljira tudi ročni šeststopenjski menjalnik, ki je natančen, ne zahteva niti najmanjšega napora pri prestavljanju, ročica je kratka, takšni so tudi njeni hodi, zato voznik nenamerno prestavlja več, kot bi bilo potrebno. V zvezi z doslej povedanim bi bralec verjetno s strahom pričakoval besede o strašni športni trdoti podvozja, ki si jo želijo le tisti najbolj »ovinkarsko« zagrizeni vozniki. Nasprotno, A3 sportback (vsaj v tesni različici 1.6 FSI attraction) deluje neprimerno bolj harmonično, kot sem sprva pričakoval. Ne, niti približno nima premehkega podvozja, čeprav dobro gladi tako dolge kot tudi kratke grbine na cesti. Njegova lega ostaja tudi v kritičnih primerih zgledna in užitkov polna. Kolesa se ceste držijo kot klop, vendar pozor, ko zmanjka oprijema, je na vrsti voznikovo znanje, ESP-ja namreč v osnovnem paketu ne dobite. Pedal zavore ne zahteva pretirane občutljivosti, ustavljanje je po zaslugi kolutnih zavor spredaj (notranje hlejene) in zadaj zelo učinkovito. ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBV je seveda serijski.

1.6 FSI z mirnim tekom je solidna osnova

Osnovni motor, ki ga Audi ponuja za A3 sportbacka, je 1.6-litrski FSI z močjo 85 kW/115 KM. Gre za vrstni štirivaljni bencinski agregat z neposrednim vbrizgom, štiriventilsko tehniko in dvema zgoraj ležečima odmičnima gredema. Motor s 1265 kg težkim sportbackom nima tako težaškega dela, kot bi mu pripisali na prvi pogled. Lahko rečemo tudi takole: 1.6 FSI ne predstavlja nikakršne podhranjenosti, kar navsezadnje izkazujejo tudi številke. 11,1 s od 0-100 km/h in skoraj 200 km/h končne hitrosti je čisto O.K. Krivulja navora doseže vrh (155 Nm) pri 4.000 vrtljajih v minuti, čeprav je motor tudi pri nižjih obremenitvah solidno prožen, kar seveda ne pomeni, da za odločnejše pospeševanje ni potrebno poseči po ročici že prej opevanega menjalnika. Solidna motorna osnova torej, za katero je značilna tudi zmerna poraba goriva v višini 7,5 l v povprečju na 100 kilometrov. Čisto po mojem okusu bi motor ob priganjanju lahko bil le nekoliko tišji, željo po športnem zvoku naj raje prepusti zmogljivejšim sorodnikom,.

Pri cenah je sanjarjenja konec

A3 sportback v preizkušeni različici velja dvesto tisočakov več od trivratne. O kakršnemkoli nepotrebnem izmišljevanju torej nobenega govora, saj mali karavan resnično ponuja več uporabnosti, lažji dostop do zadnje klopi in tam več prostora za glave. Dodatni odmerek elegance, nov sprednji del in markantne zadnje luči bodo zadovoljili predvsem tiste, ki stavijo na njegovo zunanjost. Audi ponuja A3 sportbacka s 1.6-litrskim bencinskim motorjem in 1.9-litrskim dizelskim TDI (vendar s petstopenjskim menjalnikom) za praktično isto ceno, zato je odločitev vse prej kot lahka. Osebno se nagibam k dizelski različici, res pa je, da se je ob tem treba sprijazniti z nekaj robatosti in dodatnih decibelov, po katerih »slovijo« preverjeni dizli iz koncerna Volkswagen. Pa še to, če želite spodobno opremljen A3 sportback, se od dobrih petih milijonov slovenskih tolarjev, kolikor znaša osnovna cena, kar hitro poslovite.

Foto: Mitja Koželj