Andreja: Seat Leon – le on!

Andreja: Seat Leon – le on!

Na sončno poletno jutro je bila na poti v službo. Zamišljena je prečkala parkirišče in njen pogled je pritegnil On. Rdeče oblečen, s popolnimi bočnimi linijami, močnimi ogledali, ki so poudarjali njegov stas in lučmi, ki so mižikale vanjo, je vzbudil njeno zanimanje.

leon_andreja

Bleščal se je v svoji lepoti. “Takoj bi ga imela,” je bil prvi utrinek, ki ji je stekel skozi misli. “Pojdi z njim, izvoli ključe.” Pristopil je njen sodelavec, profesionalni testni voznik in nadaljeval, ” do srede ga imaš na testiranju. Uživaj!” Stegnila je roko in prevzela ključe. Obžalovala je, da mora v pisarno. Mnogo raje bi z njim naredila en krog, dva, tri. A planirane aktivnosti niso mogle počakati, zato je sklenila opraviti delo in se kasneje prepustiti užitkom. 

leon

Prišel je večer. Obveznosti so bile zaključene. Odbrzela je, da ujame še prijetnejši del dneva in se srečala s prijateljico. “A, zdaj imaš pa tega?“, je nenavadno zainteresirano vprašala prijateljica Mateja. Nikoli ni pokazala zanimanja za njene avtomobile, tokrat pa je kar pogledovala proti rdečemu lepotcu. “Paše ti,… tak divji je videti,” je dvoumno dodala in počasi sta odkorakali v lokal. Ko sta zaključili ženske pogovore, sta se poslovili.

Ponovno je sedla vanj. Bila je že tema in naredil se je umirjen večer. Vročina se je polegla, vrvež dneva je potihnil, tema je objela redke mimoidoče. Tudi ona je bila bolj mirna in zaželela si je, da se pobližje spozna z avtom. Opazila je že njegove luči na zunanji strani, ki so jo pozdravljale ob prihodu. Bile so ji všeč. Delčkom za delčkom je opazovala armaturno ploščo. Števci so žareli v različnih barvnih odtenkih. Pogledovala je po sedežih, stropu in v zadnji del avtomobila, kjer bi lahko sedel še kdo. Kljub običajni želji po družbi, si je tokrat želela biti sama.

Seat je bil je udoben, a imel je v sebi tisti športni duh, ki ga tak avto težko skrije. “Greva“, mu je rekla in zagnala motor. Kar nekoliko naglo je odbrzela po parkirišču in proti obvoznici. “Kam?“, ji je govoril notranji glas. Prvi in drugi izvoz sta bila mimo. “V Koper“, mu je odgovorila in čakala odziv. Srce ji je zaigralo in odločno je zapeljala na izvoz proti morju. Uživala je v redkem prometu. Ob tej pozni uri ni veliko ljudi potovalo na tej relaciji. Tudi njej je razum govoril, »Le kaj se podajaš sedaj na to pot, se ti ne zdi škoda bencina* (opomba: imel je dizelski motor, samo ego vse to meče v isti koš), poglej koliko je ura, a ne bi šla domov, jutri je služba…« Ni se mu dala. Poznala je njega, ki je bil vedno (pre)pameten, odrezav in razumski. A Leon je bil drugačen. Bil je strasten, divji, poskočen, odziven, impulziven, a kljub temu zanesljiv in stabilen. Prava kombinacija, ki jo želi dinamičen voznik.

Ko sta se v jutranjih urah vrnila na parkirišče v Ljubljani, tam ni bilo nikogar več. V daljavi je stal le en avto, ki ga je voznik očitno pustil in odšel brez njega domov. Nekoliko utrujena je naslonila glavo in globoko vdihnila. V mislih je preletela cel dan in noč. Zadovoljna je bila z dogodki, tako poslovno kot zasebno. Piko na i njenemu dnevu pa je postavil On. “Po napornem dnevu je lepo sesti v tvoje naročje,” mu je zahvalo izrekla v mislih. “Ne bom pozabila najinega vihravega izleta,” je še dodala in se zagledala v njegove luči, ki so se odbijale od steklene stavbe pred njim. “Ja, brez dvoma. Poseben si,” je bilo zadnje, kar je slišalo njegovo moško srce in na te besede odzvanjalo še dolgo po tem, ko je izginila izpred njegovih luči.

leon_andreja1

Debata o tem testnem avtomobilu je tudi na forumu Avtomobilizem in F1 z naslovom Na testu: Seat Leon FR 2.0 TDI.

Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.